| 2017 | Februarja se krajevna knjižnica Šenčur preseli v nove prostore na Delavski cesti 24. |
| 2016 | Knjižnica dobi novo direktorico Bredo Karun. |
| 2012 | Krajevna knjižnica Preddvor se preseli v prostore novega Informacijskega centra Preddvor. |
| 2011 | Vsi trije oddelki knjižnice – Pionirski, Splošni in Študijski se združijo in preselijo v Globus. Iz Osrednje knjižnice Kranj se preimenuje v Mestno knjižnico Kranj. |
| 2010 | Krajevna knjižnica Cerklje na Gorenjskem se preseli v nove prostore na Krvavški cesti 1b. |
| 2006 | Knjižnica dobi novega direktorja Viljema Lebana, mestni svet sprejme sklep o preselitvi vseh oddelkov knjižnice v Globus. |
| 2005 | Knjižnica v Naklem dobi sodobne prostore v večnamenski zgradbi, poleti je prenovljeno in razširjeno izposojevališče v Stražišču. |
| 2004 | Jeseni se knjižnica na Jezerskem preseli v prenovljene prostore v osnovni šoli. |
| 2002 | Prenovljen je Splošni oddelek, v Stražišču pa preidejo na avtomatizirano izposojo gradiva. |
| 2001 | Izposojevališča dobijo osebne računalnike ter povezavo z internetom in elektronskim katalogom knjižnice. V Študijskem oddelku je prenovljena študijska čitalnica. |
| 2000 | Septembra knjižnica praznuje 40-letnico. Obeleži jo s postavitvijo razstave o zgodovinskem razvoju knjižnice in z okroglo mizo, predstavi novo celostno podobo, spletno stran in bralcem ponudi bogato zbirko glasbe na zgoščenkah. |
| 1999 | Junija je otvoritev novega izposojevališča v Cerkljah. |
| 1998 | Pionirski oddelek kot prvi preide z ročne na avtomatizirano izposojo. Novembra 1999 mu sledita še Splošni in Študijski oddelek. |
| 1991 | Knjižnica se vključi v računalniško podprto vzajemno bazo vseh slovenskih knjižnic in v svoje strokovno delo vključi računalnike. |
| 1981 | Študijski oddelek začne izdajati bilten dokumentacije Časopisi pišejo o … |
| 1980 | V Delavskem domu prenovijo prostore knjižnice, tako da se Pionirski oddelek preseli v pritličje, kjer ima na voljo več prostora in novo pravljično sobo. Njene stene poslika akademski slikar Milan Batista. |
| 1977 | Ljudski oddelek se preseli v prenovljene prostore v 1. nadstropju Delavskega doma. |
| 1975 | Delovati prične skupna služba obdelave knjižničnega gradiva, v Študijskem oddelku pa pričnejo z dokumentiranjem člankov iz revij in časnikov. Nastaja katalog, ki danes obsega že okoli 200.000 po vsebini urejenih bibliografskih zapisov. |
| 1974–1990 | Pionirski oddelek za svoje bralce izdaja bogato likovno opremljeno publikacijo Med knjigami. |
| 1971 | Knjižnica prične dobivati obvezni izvod vseh tiskov v Sloveniji. |
| 1962 | Ob novem letu je ustanovljena še Pionirska knjižnica. Pod njenim okriljem začne delovati tudi Center za estetsko vzgojo pionirjev in mladine z likovnim, lutkovnim in literarnim krožkom, ki se leta 1971 osamosvoji. |
| 1961–1965 | Knjižnica izdaja časopis Knjižni obveščevalec. Glavni urednik je prof. Stanko Bunc. |
| 1960 | Zaradi potrebe po enotni, osrednji knjižničarski ustanovi se obe knjižnici združita v Osrednjo knjižnico občine Kranj. |
| 1959 | Ljudska knjižnica se preseli v reprezentativne prostore prenovljenega Sindikalnega doma. Odprejo čitalnico, prostore pa opremijo tako, da je bralcem omogočen prost pristop h knjigam. To je bil prvi in edinstveni primer prostega pristopa v Sloveniji. |
| 1954–1956 | Obnovljeni sta knjižnici v Stražišču in na Primskovem, ki postaneta podružnici kranjske knjižnice. Na Primskovem so knjižnico zaradi neprimerne lokacije ukinili leta 1967. |
| 1953 | Zaradi hitrega naraščanja fonda se ta knjižnica seli v primernejše prostore bivšega župnišča na Tavčarjevi 41. |
| 25. maja 1950 | Okrajni ljudski odbor ustanovi Okrajno študijsko knjižnico. Največ zaslug za to ima gimnazijski profesor Stanko Bunc. Nameščena je v eni sobi v Savnikovi vili. |
| 1948 | Knjižnica se preseli v Kušlanovo hišo, leto kasneje pa v spodnje ulične prostore hiše mestnega ljudskega odbora. |
| 22. julij 1947 | Ustanovi se Ljudska knjižnica okrajnega sindikalnega sveta v Kranju. |
| 1933 | Knjižnica je odprta »v sredo od pol 20. do pol 21., v petek od pol 19. do pol 20. (za mladino) in v nedeljo od pol 11. do pol 12.« Ima 7528 knjig. |
| 1914–1918 | Vsi odseki Čitalnice počivajo, posluje le knjižnica. Iz njene zaloge neznano kam izgine kar 960 knjig. |
| 1907 | Na predlog knjižničarja Zdravka Novaka se Čitalnična knjižnica preimenuje v Ljudsko knjižnico, dostopno vsem slojem. |
| 1892 | Bralci si izposodijo 90 knjig. |
| 1866 | Knjižni sklad šteje le 66 knjig, knjižnico pa vodi prof. Janko Pajk. |
| 1863 | V Kranju je ustanovljena Narodna čitalnica. Na začetku ima pevski, godbeni, gledališki in knjižnični odsek. V čitalnici je članom na voljo 14 domačih in tujih časnikov. |
Viri:
Fugina, Ivan: Ob stoletnici čitalniške knjižnice, Knjižni obveščevalec 1963, št. 3/4
Erjavec, Ludvik: Razvoj ljudske knjižnice, O knjižničarstvu v občini Kranj, 1960
Mohor, Miha: Podatki o razvoju knjižničarstva v občini Kranj, Kranjski zbornik 1970
