Obratovalni čas   /   Kontakti   /   Cenik   /   Izposoja iz druge knjižnice   /   E-obveščanje   /   Kazalo   /     /     /     /     /     /   ENG
Domov » Napovednik » Razstava » Slovenski velikani

Slovenski velikani


razstava

Dijakinje Gimnazije Kranj

Izbrati ducat slovenskih velikanov, pomeni izpustiti nekaj ducatov slovenskih velikanov, vendar ima leto le ducat mesecev. Risanje s svinčnikom je zagotovo dijakom ena najbolj domačih tehnik, risanje portreta pa eden najtežjih motivov. Tako se je pet nadarjenih dijakinj Gimnazije Kranj pri nalogi znašlo nekje na sredini. Študija (risba) glave je osnova za izdelavo portreta, v našem primeru pa je postala kar končno umetniško delo. Dijakinjam so bile med drugim v navdih da Vincijeve študije glave, ki so bile zanj le skice, torej predloge, na osnovi katerih bi izdelal prava umetniška dela, a danes same veljajo za umetnine, kakor tudi mojstrske študije glave Božidarja Jakca, ki pa je skico že razumel kot končno umetnino. Leta 2020 Gimnazija Kranj praznuje 210. obletnico ustanovitve in 10. obletnico mednarodne mature. Ko pogledamo letnice rojstva ali smrti upodobljenih slovenskih velikanov, sta pravzaprav le Primož Trubar in Jurij Vega iz starejšega obdobja kot naša stara, častitljiva dama. Pričevalka časov. Še na mnoga leta!

Vodja projekta in mentorica je bila profesorica Nataša Kne.

od 1. 6. do 30. 6. 2020, vitrine v pritličju

 

Koledar Gimnazije Kranj 2020

Slovenski velikani

Jože Plečnik (1872–1957)
France Prešeren (1800–1849)
Lili Novy (1885–1958)
Jurij Vega (1754–1802)
Ana Mayer – Kansky (1895–1962)
Jakob Aljaž (1845–1927)
Ivana Kobilca (1861–1926)
Janez Puhar (1814–1864)
Primož Trubar (1508–1586)
Zofka Kveder (1878–1926)
Ivan Cankar (1876–1918)
Rudolf Maister (1874–1934)

Januar
Jože Plečnik  (23. januar 1872–7. januar 1957)
Eden najvplivnejših slovenskih in evropskih arhitektov. S svojo arhitekturo je med drugim zaznamoval Ljubljano, Prago, Dunaj in Beograd. Ljubljani je pustil močan pečat in ji dal današnjo podobo s Tromostovjem, z ljubljansko tržnico, NUK-om in ljubljanskimi Žalami, če omenimo samo peščico njegovih arhitekturnih stvaritev v Sloveniji. V Pragi je med drugim preurejal grad na Hradčanih v predsedniško rezidenco. Na arhitekturo je gledal celostno in se zato posvečal tudi opremi prostorov. Kot pedagog je svoje znanje predajal študentom arhitekture v Ljubljani. Velja za duhovnega očeta arhitekturne šole ljubljanske univerze, ki jo je sicer ustanovil gorenjski arhitekt Ivan Vurnik.
(portret je narisala Klara Polajnar iz 4. f)

Februar
France Prešeren (3. december 1800–8. februar 1849)
Največji slovenski pesnik je bil prvi, ki se je s svojim delom lahko postavil ob bok svetovnim velikanom pesništva. Leta 1844 napisana Zdravljica je z osamosvojitvijo Slovenije postala državna himna. Slovenci dan njegove smrti praznujemo kot državni kulturni praznik, dan njegovega rojstva pa je razglašen za ta veseli dan kulture. Prešeren je bil pesnik in narodni buditelj, ki je s svojim delovanjem in s svojimi deli bistveno prispeval k oblikovanju slovenske narodne zavesti. Njegovo življenje so spremljali vzponi in padci, zadnja tri leta svojega življenja je kot odvetnik živel v Kranju. Njegove Poezije so danes najpomembnejša zbirka slovenskega pesništva. Na knjižni polici vsakega slovenskega doma?
(portret je narisala Martina Potočnik iz 4. c)

Marec
Lili Novy (24. december 1885–7. marec 1958)
Slovenska pesnica Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder) je sprva pisala v nemščini. Prve slovenske pesmi je začela objavljati po letu 1933, svojo prvo pesniško zbirko Temna vrata je izdala leta 1941. Posthumno je leta 1959 izšla njena znamenita pesniška zbirka Oboki. Kot prevajalka je med drugim v nemščino prevedla Cankarja, Župančiča, Ketteja, Murna in Gradnika. V nemščino je prevedla celoten Prešernov Sonetni venec, Goetheja je prevajala v slovenščino. Leta 1936 je pripravila izbor jugoslovanske ženske lirike in dela prevedla v nemščino. Pred smrtjo je v Državni založbi Slovenije delala kot lektorica.
(portret je narisala Helena Potočnik iz 4. c)

April
Jurij Vega (23. marec 1754–26. september 1802)
Baron Jurij Bartolomej Vega je bil slovenski matematik, fizik, izumitelj, geodet, meteorolog in topniški častnik. V Leipzigu je leta 1794 izšlo njegovo najpomembnejše delo, logaritmovniki Zakladnica vseh logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus). 20. avgusta 1789 je Vega dosegel tedanji svetovni rekord, ki se je obdržal 52 let, ko je izračunal število π na 140 decimalk. Kot učitelj je pisal matematične učbenike, v topništvu je prispeval pomembne izume in učbenike. Njegovo delo na vseh področjih velja za izredno sistematično, zato so bili njegovi učbeniki priljubljeni več desetletij in celo stoletij po njegovi smrti. Po njem je med drugim poimenovano Vegovo priznanje za mlade matematike.
(portret je narisala Gaja Bumbar iz 2. a)

Maj
Ana Mayer – Kansky (20. junij 1895–3. november 1962)
Prva doktorica znanosti na slovenski univerzi in ena prvih slovenskih znanstvenic na področju naravoslovja je bila tudi podjetnica z lastno kemično tovarno. Na Dunaju je študirala kemijo in fiziko. Po razpadu Avstro-Ogrske je leta 1918 prekinila študij in se vrnila v Ljubljano. Naslednje leto je nadaljevala študij na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Leta 1920 je zagovarjala disertacijo O učinkovanju formalina na škrob in postala prva doktorica znanosti ljubljanske univerze. V zborniku, ki ga je leta 1978 izdala Univerza v Padovi, je bila Ana Mayer – Kansky uvrščena na 72. mesto med ženskami na svetu, ki so do leta 1920 prejele naziv doktorice znanosti.
(portret je narisala Eva Kozjek Šurc iz 4. e)

Junij
Jakob Aljaž (6. julij 1845–4. maj 1927)
Domoljub, ljubitelj slovenskih gora, rimokatoliški duhovnik in skladatelj je izdelal načrte za stolp, ki bi ga postavili na vrhu Triglava, kar se je 7. avgusta 1895 tudi zgodilo. Za en goldinar je kupil vrh Triglava, kar mu je dalo pravico za postavitev Aljaževega stolpa, kot ga imenujemo danes. Leta 1896 je uglasbil pesem Oj, Triglav moj dom na besedilo, ki ga je leta 1894 objavil župnik Matija Zemljič. Zaradi postavljanja planinskih koč in zatočišč se je pogosto zapletal v sodne spore z avstrijskimi oblastmi. Kot župnik je najdlje, skoraj štiri desetletja in do svoje smrti, služboval v Dovjem, kjer stoji njegov kip, obrnjen proti Triglavu.
(portret je narisala Helena Potočnik iz 4. c)

Julij
Ivana Kobilca (20. december 1861–4. december 19269
Največja slovenska slikarka je svojo najbolj prepoznavno sliko Poletje naslikala leta 1889 v Podbrezjah, od koder izhaja njena mama in kjer stoji njen edini spomenik. Leta 1891 je poslala svoji sliki Poletje in Likarice v pariški Salon, kar je pred njo uspelo le še Juriju Šubicu. Francosko državno umetnostno združenje ji je podelilo naziv associée. Leta 1888 je naslikala Kofetarico, ki je ena zadnjih slik temnejšega obdobja, potem se je posvetila plenerističnemu slikarstvu s svetlejšimi barvami, prehoda v impresionizem ni naredila. Bila je strastna fotografinja, ki je fotografije s pridom uporabljala tudi pri slikanju. Slikala je po evropskih metropolah in domači Sloveniji ter zadnja leta življenja preživela v Ljubljani.
(portret je narisala Klara Polajnar iz 4. f)

Avgust
Janez Puhar (26. avgust 1814–7. avgust 1864
Prvi slovenski fotograf in izumitelj ene od metod fotografije na steklo je bil po poklicu duhovnik. Rodil se je v Kranju. Z izumom fotografije na steklo leta 1842 je slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid fotografske umetnosti. Bil je vsestranski raziskovalec in izobraženec, ki se je ukvarjal z eksperimentiranjem na različnih področjih, kot so fizika, kemija, astronomija, glasba, poezija in likovna umetnost. Osvetlitev na Puharjevem fotoaparatu je trajala 15 sekund, medtem ko so drugi merili čas še v minutah in celo urah, kar mu je omogočilo slikati portrete. Njegov postopek je omogočal tudi preslikavo na papir. Še danes Puharjeve fotografije izkazujejo izjemno obstojnost.
(portret je narisala Eva Kozjek Šurc iz 4. e)

September
Primož Trubar (8./9. junij 1508–28. junij 1586)
Velja za najpomembnejšo osebnost slovenske zgodovine. Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika je prvi knjigi v slovenščini Katekizem in Abecednik izdal leta 1550. Je tudi utemeljitelj protestantizma na Slovenskem. Leta 1564 je izdal Cerkovno ordningo, knjigo o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki velja za prvi tovrstni dokument v tedanjih avstrijskih deželah. Leta 1557 je Trubar izdal tisoč strani obsegajočo knjigo Ta pervi deil Tiga noviga testamenta, med drugim s prevodi evangelijev in dejanji apostolov ter z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere. V njej je bil objavljen tudi Ta slovenski koledar, ki je bil prvi na Slovenskem.
(portret je narisala Martina Potočnik iz 4. c)

Oktober
Zofka Kveder (22. april 1878–21. november 1926)
Slovenska pisateljica je bila prva, ki je bila uvrščena v nacionalno zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, bila je tudi borka za ženske pravice. Sprva je objavljala kratko prozo in pesmi, kasneje se je povsem posvetila prozi in dramatiki, s čimer se je tudi preživljala. V svojih delih je pisala o ženski družbeni problematiki in članke objavljala v časopisih. Ženska, predvsem mati, je tudi glavna junakinja njenih del. Leta 1900 je izdala zbirko črtic Misterij žene, v kateri je med drugim govorila o umrljivosti žensk pri porodu in spolnosti. V romanu Hanka piše o ženskem družbenem udejstvovanju.
(portret je narisala Gaja Bumbar iz 2. a)

November
Ivan Cankar (10.maj 1876–11. december 1918)
Slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik skupaj z Župančičem velja za začetnika slovenske moderne, leta 1899 je namreč izdal zbirko pesmi Erotika, Župančič pa Čašo opojnosti. Znamenita je njegova farsa Pohujšanje v dolini Šentflorjanski iz leta 1907. Satirična drama Hlapci iz leta 1910 velja za eno največjih slovenskih dramskih del, povest Hlapec Jernej in njegova pravica pa za verodostojno študijo slovenskega človeka. Bil je izjemno družbeno in politično angažiran, zavzemal se je za politično združitev južnih Slovanov, vendar hkrati za popolno kulturno in jezikovno samostojnost. Njegova posmrtna maska je danes v preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani.
(portret je narisala Eva Kozjek Šurc iz 4. e)

December
Rudolf Maister (29. marec 1874–26. julij 1934)
Rudolf Maister – Vojanov  je bil borec za severno mejo, general, slovenski pesnik in tudi dijak Gimnazije Kranj (nižja gimnazija) od leta 1885 do leta 1890. General Maister je bil glavni borec za celovitost Slovenije ob koncu 1. svetovne vojne. 30. oktobra 1918 je mariborski avstrijski občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Avstrije. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« Še tisti dan so bile vse vojašnice in Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo. Pokopan je v Mariboru.
(portret je narisala Helena Potočnik iz 4. c)

Portretistke

»Največji izziv mi je bil preiti z risanja štirinožnih prijateljev na pasje resne portrete.«
Gaja Bumbar iz 2. a
(Jurij Vega, Zofka Kveder)

»Izziv, s katerim sem se spopadla med risanjem portretov, je bil, da ni bilo prostora za improvizacijo. Vsaka linija je morala biti dobro premišljena in načrtovana.«
Eva Kozjek Šurc iz 4. e
(Ana Mayer – Kansky, Janez Puhar, Ivan Cankar)

»Po navadi so moje risbe razstavljene le v moji skicirki, a po navadi v svojem prostem času tudi ne rišem portretov gospoda Plečnika. Vsaj ne v taki velikosti.«
Klara Polajnar iz 4. f
(Jože Plečnik, Ivana Kobilca)

»Pri tem projektu sem se srečala z izzivom, da vdahnem življenje legendarnim imenom slovenskega naroda z listom papirja in barvico.«
Helena Potočnik iz 4. c
(Lili Novy, Jakob Aljaž, Rudolf Maister)

»Največji izziv mi je bil, kako ujeti veličino in brezmejno nadarjenost slovenskih velikanov  na tako majhen in omejen list papirja.«
Martina Potočnik iz 4. c
(Primož Trubar, France Prešeren)

Koledarju na pot

Izbrati ducat slovenskih velikanov, pomeni izpustiti nekaj ducatov slovenskih velikanov, vendar ima leto le ducat mesecev. Risanje s svinčnikom je zagotovo dijakom ena najbolj domačih tehnik, risanje portreta pa eden najtežjih motivov. Tako se je pet nadarjenih dijakinj pri nalogi znašlo nekje na sredini. Študija (risba) glave je osnova za izdelavo portreta, v našem primeru pa je postala kar končno umetniško delo. Dijakinjam so bile med drugim v navdih da Vincijeve študije glave, ki so bile zanj le skice, torej predloge, na osnovi katerih bi izdelal prava umetniška dela, a danes same veljajo za umetnine, kakor tudi mojstrske študije glave Božidarja Jakca, ki pa je skico že razumel kot končno umetnino. Leta 2020 Gimnazija Kranj praznuje 210. obletnico ustanovitve in 10. obletnico mednarodne mature. Ko pogledamo letnice rojstva ali smrti upodobljenih slovenskih velikanov, sta pravzaprav le Primož Trubar in Jurij Vega iz starejšega obdobja kot naša stara, častitljiva dama. Pričevalka časov. Še na mnoga leta!

Vodja projekta in mentorica Nataša Kne, prof.