Obratovalni čas   /   Kontakti   /   Cenik   /   Medknjižnična izposoja   /   E-obveščanje   /   Kazalo   /     /     /     /     /     /   ENG
Domov » Arhiv novic » Ob mednarodnem dnevu pismenosti 2013

Ob mednarodnem dnevu pismenosti 2013


Ob mednarodnem dnevu pismenosti vas Bralno društvo Slovenije vljudno vabi, da ga tudi sami aktivno obeležite in se udeležite desetega, jubilejnega, strokovnega posvetovanja z naslovom

“TUDI MI BEREMO. Različni bralci z različnimi potrebami.”

 

Predavanja in delavnice bodo predstavili široko problematiko pismenosti in predpismenosti. Razmišljali bomo o spodbujanju branja otrok in mladostnikov z različnimi govorno-jezikovnimi motnjami, o prilagojenih oz. lažje berljivih gradivih, o slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih bralcih, o nekoliko drugačnih bralnih značkah in še o marsičem.

Vsi udeleženci posveta bodo prejeli zbornik Bralnega društva Slovenije z naslovom “Tudi mi beremo: Različni bralci z različnimi potrebami”, ki je pravkar izšel pri Založbi Zavoda RS za šolstvo. Na spletni strani društva in Zavoda RS za šolstvo pa bo – letošnjemu mednarodnemu dnevu pismenosti primerno! – objavljen še drugi del zbornika: izdan bo kot e-publikacija.

 

Pridružite se nam 9. septembra 2013 v Cankarjevem domu v Ljubljani, Klub CD, Prešernova cesta 10.

 

Več o posvetu najdete na www.bralno-drustvo.si.

Soorganizator strokovnega posveta BDS je Cankarjev dom – Kongresni in kulturni center, Ljubljana.

Posvet sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

 


»Nepismenost se je v zadnjih dvajsetih letih zaradi mednarodnih prizadevanj, da bi dosegli razvojne cilje ob prelomu tisočletja, zmanjšala. Danes zna 84 % svetovnega prebivalstva brati in pisati – leta 1990 je bilo pismenih le 76 %. V dvajsetih letih se je število nepismenih zmanjšalo za več kot 100 milijonov ljudi. A to ne zadošča. […] V enaindvajsetem stoletju je pismenost bolj kot kdajkoli prej temeljni kamen miru in razvoja. Pismenost je precej več kot zgolj prioriteta v izobraževanju – to je največja naložba v prihodnost in prvi korak k vsem novim oblikam pismenosti, ki so potrebne v enaindvajsetem stoletju. Radi bi zaživeli v stoletju, kjer zna vsak otrok brati in s pomočjo svojega znanja postati samostojen. […] Ob tem mednarodnem dnevu pismenosti pozivamo vlade, da združijo moči in uresničijo sanje. To zahteva svežo finančno podporo, strategije, ki vključujejo vse prebivalstvo, nove in bolj inovativne ukrepe, popolno izkoriščanje novih tehnologij. Razvoj zadnjih let nam kaže, da je vse to mogoče, in UNESCO si z vsemi močmi prizadeva, da bi se tudi zgodilo.«

Irina Bokova, generalna direktorica, UNESCO

 

V letu 2013 smo že močno zakorakali v tretje tisočletje, pa se še vedno pogosto oziramo v preteklo stoletje. V preteklosti opazimo napake, iz katerih se lahko učimo, včasih v minulih dneh in dogodkih iščemo navdih, pogosto pa nadaljujemo zgodbe, ki so še vedno aktualne. UNESCO si že vse od ustanovitve Odbora za izobraževanja leta 1946 prizadeva za višjo pismenost, ki bi prav vsem ljudem zagotovila pravico do znanja kot bistveni pogoj za boljše življenje. Od leta 2003 do 31. decembra 2012 je pod okriljem Združenih narodov in z geslom »Pismenost kot svoboda« teklo prvo desetletje pismenosti, ob letošnjem mednarodnem dnevu pismenosti (8. septembra) pa gledamo v vse bližjo prihodnost in razmišljamo o pismenostih za 21. stoletje.

To stoletje za vse ljudi prinaša nove in do neke mere nepričakovane izzive večrazsežne pismenosti, ki poleg osnovnega branja in pisanja vključujejo tudi zmožnost branja in uporabe novih oblik digitalnih besedil, kakršna nam zadnji dve desetletji omogoča tehnološki razvoj. Strokovnjaki se strinjajo, da bo v prihodnosti prav uporaba tovrstnih besedil temelj za delovanje vseh družb znanja ter da bo nujna za trajni dostop do novega znanja in za osebno izpolnitev.

Najbrž je tudi zato pravkar minula 18. evropska konferenca o branju, ki jo je v Jönköpingu na Švedskem organizirala švedska bralna zveza SCIRA, potekala pod naslovom »Novi izzivi – nove pismenosti«. Če bomo namreč zanemarjali tehnološke dosežke stoletja, bodo šole in druge izobraževalne ustanove kmalu preveč zaostale. Koliko in kako bodo potem pismeni prihodnji rodovi? Eksperimentalno proučevanje digitalne pismenosti nam žal še ne omogoča popolnega odgovora na dve temeljni vprašanji, namreč KAJ poučevati in KAKO. Zato se letošnji UNESCO-v poudarek na pismenosti za 21. stoletje zdi več kot upravičen.

Bralno društvo Slovenije uspešno sledi svetovnim trendom in UNESCO-vim priporočilom. Zadnji dve strokovni posvetovanji (leta 2009 in 2011) je posvetilo vprašanjem, ki se odpirajo z večkodnimi sporočili v e-obliki in obravnavi slikovnih sestavin. Letošnje strokovno posvetovanje, ki bo 9. septembra v klubu CD, pa namenja vsem tistim, ki zaradi različnih posebnih potreb ne morejo biti uspešno vključeni v usvajanje pismenosti na večinskih šolah oz. potrebujejo dodatno podporo. S tem Bralno društvo Slovenije širi poznavanje opismenjevanja za prav vse mlade in odrasle in vključuje kar najširše skupine prebivalstva – kot to priporoča UNESCO!

 

Dr. Meta Grosman, častna predsednica Bralnega društva Slovenije