Obratovalni čas   /   Kontakti   /   Cenik   /   Medknjižnična izposoja   /   E-obveščanje   /   Kazalo   /     /     /     /     /     /   ENG
Domov » Modro brati in kramljati » Medgeneracijska bralna srečanja Golnik

Medgeneracijska bralna srečanja Golnik


Srečujemo se vsak četrtek ob 17. uri v Krajevni skupnosti Golnik.

Prvo srečanje je bilo 10. oktobra 2012.

Mentorici: Kaja Jurgele
e-pošta: kaja.jurgele@gmail.com
telefon: 031 418 121 (Kaja)

 

Kramljanje o prebrani knjigi

 Prebrali smo:

Sezona 2015/16

Yancey: Peti val
M. Duras: Ljubimec
E. H. Galrano: Knjiga objemo
I. Ambjornsen: Na pol prisoten
F. Lainšček: izbor del
J. Galloway: Dihati moraš, to je vsa skrivnost
R. Baretić: Osmi poverjenik
V. Möderndorfer: Nekatere ljubezni
A. Gavalda: Samo skupaj, nič drugega
J. Hudolin: Ingrid Rosenfeld
R. Simonišek: Soba pod gradom

Sezona 2014/15

1. Austen, J.: Emma
2. Gilbert, E.: Jej, moli, ljubi (izsek)
3. Knežević, Z.: Miki ali šepavec na kolinah, v: Dvoživke umirajo dvakrat
4. Mahfuz, N.: Pravi čudež (izbrana kratka zgodba)
5. Makine, A.: Francoski testament
6. Muck, D.: Pasti življenja
7. Nabokov, V.: Lolita
8. Petterson, P.: Konje krast
9. Roth, P.: Slehernik
10. Rowling, J.K.: Harry Potter in kamen modrosti
11. Rožanc, M.: Ljubezen
12. Rushdie, S.: Vzhod, zahod (izbrana kratka zgodba)
13. članek Loli-chan, Global, feb 2014
14. Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
15. John Green: Krive so zvezde

Sezona 2013/2014

1. biografije po izbiri:
Čater, Dušan – Marilyn Monroe
Krakauer, Jon – V divjini
Troyat, Henri – Puškin
Stone, Irving – Vincent van Gogh: sla po življenju
Schiff, Stacy – Kleopatra
Taraborrelli, J. Randy – Madonna: intimna biografija
2. Brontë, E.: Viharni vrh
3. Bucay, J.: Ljubiti z odprtimi očmi
4. Drakulić, S.: Frida ali O bolečini
5. Dahl, R.: Čarovnice
6. Dahl, R: Gospa Bixbyjeva in Polkovnikov plašč (iz zbirke kratkih zgodb Poljubček)
7. Fitzgerald, F. S.: Veliki Gatsby
8. Forster, E.M.: Soba z razgledom
9. Green, J.: Krive so zvezde
10. Jonasson, J.: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
11. King, S.: Mačje pokopališče
12. Lainšček, F.: Trik z vrvjo
13. Marquez, G. G.: Ljubezen v času kolere
14. Milčinski Ježek, F.: izbrane pesmi
15. Munro, A.: Preveč sreče
16. Obreht, T.: Tigrova žena
17. Poe, E. A.: Konec Usherjeve hiše
18. Poe, E. A.: Krokar
19. Saint-Exuperx, A.: Mali princ
20. Schlink, B.: Bralec
21. Sepúlveda, L.: Starec, ki je bral ljubezenske romane
22. Sparks, N. in M.: Trije tedni z mojim bratom
23. Štaudohar, Irena – Čakanje na navdih je za amaterje – Vsakodnevni rituali kreativcev, Sobotna priloga, 22.2.2014
24. Vidmar, J.: Fantje iz gline
25. Vojnović, G.: Jugoslavija, moja dežela

Sezona 2012/13

Aleksander: Odbite arktične zgodbe
Austen, J.: Prevzetnost in pristranost
Bennet, S.: Nitke.
Bach, R.:  Jonathan Livingston Galeb
Bucay, J.: Ti povem zgodbo –  3 izbrane zgodbe
Coelho, P.: Alkimist
Defonesca, M.: Preživela z volkovi
Donoghue, E.: Soba
Flisar, E.: Čarovnikov vajenec
Gaarder, J. Lepotica s pomarančami
Haddon, M.: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa
Jurčič J., Levstik F.: Rokovnjači
Kačič, M.: – izbrane pesmi
Kawabata, Y.: Snežna dežela
Lainšček, F.: Ločil bom peno od valov
Maurer, N.: – izbrane pesmi
Mazzini M.: Drobtinice
Milčinski, F.:Butalci – izbrana zgodba o laži
Morgan, M.: Imenovali so jo dvoje src
Passalina, A.: Zajčje leto
Pavček, T.: izbrane pesmi
Prešeren, F.: – izbrane pesmi
Rozman Roza, A.: – izbrane pesmi
Thibaux, J. : Gašparinka.
Vojnović, G.: Čefurji raus!
Vidmar, J. : Zoo

Operacija Cartier – ogled filma po knjigi Drobtinice
ogled filma Prevzetnost in pristranost

Obiskali smo Prozne mnogoboje v sklopu festivala Fabula

Prozni mnogoboji so zdaj že tradicionalni spremljevalni program Fabule, na katerih lahko vsakdo predstavi svojo kratko zgodbo in se poteguje za nastop v velikem finalu ter denarno nagrado založbe Beletrina. Nastopi se odvijajo v več slovenskih mestih, finale pa v Ljubljani. Ker smo nedolgo nazaj bralke medgeneracijske skupine z Golnika spoznale kratke zgodbe Zorana Kneževiča Dvoživke umirajo dvakrat, ki je bil leta 2013 zmagovalec Proznih mnogobojev, smo se odločile, da tokrat obiščemo dogodek v Kranju. Tako smo v sredo, 18. 2., preživele zanimiv večer v prijetnem ambientu Layerjeve hiše, kjer so se nam s kratkimi zgodbami predstavili štirje avtorji. Ti so imeli na voljo le 7 minut, da interpretirajo svojo zgodbo. Nekatere so bile nadvse zabavne, druge so nas povabile v razmišljanje, prav vse pa so si zaslužile naš aplavz. Na koncu so bili izbrani trije, ki se bodo na finalu v Ljubljani potegovali za denarno nagrado. Vsem trem želimo veliko sreče in uspešno ustvarjanje še naprej.

Jorge Bucay: Ljubiti z odprtimi očmi

ljubiti z odprtimi

Knjiga se začne z idejo, da terapevta Freddy in Laura, ki se srečata na seminarju, napišeta knjigo opartnerskih odnosih. Ker sta oba terapevta, bi v knjigo vključila poleg svojih misli tudi misli in probleme njunih klientov. Vmes pride tretja oseba Roberto, ki izkoristi tehnologijo interneta, da se vključi v razpravo s prevzemom Freddy-ve identitete. Pri prebiranju e pošte spoznava Lauro, njeno notranjo bit in se zaljubi vanjo, čeprav je ne pozna, ne ve, kako izgleda, niti ne ve, ali je ženska ali moški. Pisatelj je internet in neosebno elektronsko dopisovanje zamenjal za psihiatrovo sobo in pacientov stol.

Knjiga je zanimiva, res podrobno in poglobljeno analizira partnerske odnose. V teh razpravljanjih bralec najde tudi samega sebe , razmišljanja v knjigi in svoje izkušnje in odnose lahko aplicira v svoje življenje. Na veliko vprašanj dobi tudi odgovore, ki pomagajo pri reševanju lastnih problemov. Zelo poučna knjiga.

Knjiga me je pritegnila predvsem na začetku, velikokrat sem se sama našla v svojem doživljanju v različnih partnerskih odnosih. V drugi polovici knjige pa se je pisatelj preveč izgubljal v čisti filozofiji opisovanja, preveč se je obračal na opise in fraze drugih filozofov. In tako je nastala zmes različnih misli, pogledov in fraz, kar je izgubilo bistvo resničnega življenja ljudi s problemi, ki nastanejo v skupnem življenju.

V tretjem delu se pisatelj ukvarja s fenomenom LJUBEZEN, kako pride, kako jo obdržimo, jo razvijamo itd. Konec je nedoločen.

Sprejela sta naslov knjige LJUBITI Z ODPRTIMI OČMI, ki jima je predlagal Roberto. Meni naslov pomeni, da je ljubezen čustvo, občutljivo na vse dražljaje veselja, žalosti, humorja, ljubosumnosti, egoizma itd. Ljubezen je spremenljivka, ki se nenehno oplaja, vskrkava vsa čustva in življenje okoli sebe. Da jo ohraniš, je prvo, da spoznaš samega sebe , da si iskren najprej sam sebi in do partnerja in ne nosiš maske v odnosu z njim. Moraš se sprejeti takšen, kot si, se ne sramovati sebe in svojih napak, jih sprejeti, jih zaznati pravočasno in reševati, ko je še čas.

Vendar vsa ta teorija pride v poštev samo takrat, ko sta partnerja oba pripravljena, ko je njun odnos osnovan na resnični ljubezni, spoštovanju, iskrenosti in prijateljstvu. Ko čustva ni, nobeno dejanje, nobena volja ne pomaga. Vsaka malenkost partnerja odvrne od lepega odnosa. Končno je ločitev edina rešitev.

V knjigi je to lepo prikazano pri odnosu Roberta s Cristino, ki jo je spoznal po bolečem razhodu s Carolino. Ko je sledil Laurinem nasvetu, kako se odzvati pri nestrpnem obnašanju Cristine, ko je moral čakati predolgo pred vrati, je bil nagrajen s čudovitim preživetjem noči. Zjutraj je Cristina šla na trening, kot je bila prvotno zmenjena s prijatelji, namesto da bi ostala z njim. Za ljubečo osebo bi bilo to normalno in bi vzela to na znanje, ji dala svobodo odločanja, kako preživeti jutro. Roberto se je odzval nestrpno, užaljeno in vsa lepota noči ravno začetega lepega odnosa, je izpuhtela. Malenkost za Cristino, za Roberta pa nepremostljiva napaka, ki je ni mogel opravičiti.

To pomeni, če ni prisotne ljubezni ali drugega čustva, ne pomaga noben nasvet. Vsako malenkost partner poveča do neprepoznavnosti. Na koncu tudi sam ne prepozna več začetka oz. vzroka nesoglasja. Tako pride do ireverzibilnega odnosa, ko ni poti nazaj.

Pri ljubezni ali drugih partnerskih odnosih je zelo pomembna SPONTANOST. Ta spontanost se je pokazala pri Robertu, ko se je vključil v dopisovanje njemu povsem tujih ljudi. Prevzel identiteto enega, da je prišel do drugega. Počasi je začel biti preračunljiv. Z Lauro se je srečal zelo preračunljivo, ni se oziral na občutke Cristine in Freddy-ja. Ravno tako tudi ne na Lauro, in njeno spoznanje, da je nasilno vstopil v njeno notranje življenje in misli.

Bilo mu je sicer odpuščeno, vendar vseeno ostaja dvom, ali bo to razmerje trajalo. Odnos, grajen na prevari verjetno ne more trajati dolgo. To se na koncu sprašuje tudi Freddy.

Marta Cabell

Slavenka Drakulić: Frida ali o bolečini

Knjiga govori o znani mehiški slikarki, ki je v mladosti zbolela za otroško paralizo in kasneje preživela hudo prometno nesrečo, kar jo je zaznamovalo za celo življenje.

Čeprav je imela v družini veliko podporo, zlasti v očetu, se je že kot deklica zatekla v nek domišljijski svet, da je lahko prenašala fizično in psihično bolečino in svojo drugačnost. Tudi kasneje v šoli se je izkazalo, da je bila zelo močna osebnost, da se je lahko zoperstavila zasmehovanju in pomilovanju. Sprejela je svojo drugačnost in jo usmerila sebi v prid skozi svoje obnašanje in oblačenje.

Ko jo je po prometni nesreči zapustil še njen fant, sta ji njena trma in volja do življenja pomagala preživeti. Kljub temu, da se fizične in psihične bolečine ni nikoli rešila, se je oklepala življenja z vso močjo in veliko volje. Okoliščine so nanesle , da ni študirala medicine, kot je želel oče, pač pa je začela slikati. Nekaj svojih slik je nesla velikemu, znanemu slikarju Maestru (Diego Rivera) v oceno. Tako se je začela njuna romanca z vzponi in padci. Mlada, lepa in talentirana se je zaljubila vanj in se z njim tudi poročila,kar ji je prineslo še več trpljenja.

Njene slike so nekaj posebnega. So odraz njenega fizičnega in psihičnega stanja. So zelo provokativne. Skozi slikanje se je po številnih padcih in razočaranjih vračala v življenje.

Pripravila: Cvetka Weisseisen, Besednica Golnik

Avtorica knjige je opisala nekaj njenih glavnih slik, ki jih je Andreja, članica naše bralne skupine na Golniku, zbrala v PowerPoint predstavitvi in smo si jih na srečanju lahko pobliže ogledale.

Pohod v Udin boršt na Krivo jelko

Marta Cabell, Golnik, 22.julij, 2013

Za zaključek srečanj pred poletjem smo se odločile iti na pohod v Udin boršt na Krivo jelko. Navdihnila nas je Knjiga Rokovnjači pisatelja Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.

Knjiga ROKOVNJAČI je zgodovinski roman. Opisuje delček naše zgodovine, ko so bili naši kraji pod francosko oblastjo kot Ilirske province. Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva, ki se je v 18. in 19. stoletju uveljavilo zlasti na Gorenjskem.

Rokovnjaško gibanje se je na Slovenskem pojavilo v 18. stoletju. Prvi val je trajal nekje do konca obstoja Ilirskih provinc, drugi je nastopil med leti 1825 in 1843, tretji val je sledil med leti 1848 in 1853. Rokovnjači so bili dezerterji in vojaški begunci. Pobegnili so v gozdove, kjer so živeli v trdno urejeni skupnosti.  Skupnost so sestavljali vojaški dezerterji, v svojih vrstah so imeli tudi ženske, otroke in starejše. Mnogo privržencev so imeli v bližnjih mestih, trgih in vaseh.

Simbol rokovnjačev je bila v brinovem dimu posušena odsekana otroška roka, zato so ljudje mislili, da imajo nadnaravno moč in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti, središče so imeli ob stičišču kranjsko-štajersko-koroške meje nad izvirom Savinje in predvsem Kamniške Bistrice. Nad Planinskim domom se nahajajo t.i. Nandetove jame. Rokovnjači so se sporazumevali s posebno govorico, rokovnjaščino.

Zaradi stičišča meje so bili rokovnjači predsem tihotapci in roparji, saj so tihotapske poti iz Dalmacije in Trsta na Štajersko potekale ravno v teh krajih. Za preživljanje so ropali po kmetijah in gospodstvih. Nekateri člani so bili okrutni in morilci. Umorili ali kaznovali so vsakega , ki jih je izdal ali ni hotel dati hrane in denarja. Skozi zgodovino se je rokovnjačev pripelo nekaj romatike, saj so jih opisovali kot naše Robine Hoode. Kot zgodovinar in dopisnik je Jurčič v knjigi realno opisal to hudodelsko združbo, kar je v resnici tudi bila. Francozom je s pomočjo lokalnih upraviteljev in izdajstva v lastnih rokovnjaških vrstah uspelo to združbo uničiti.

Drugo središče rokovnjačev je bilo v Udin borštu severno od Kranja. Večino članov te skupine so sestavljali vojaški ubežniki, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. Njihovi privrženci in pomočniki so bili tudi v mestih, trgih in vaseh. V času pred Ilirskimi provincamiI se je njihovo število zelo povečalo, njihovi roparski pohodi so bili vse drznejši, prišli so tudi pred Ljubljano. Zbirali so se Udin borštu pod Krivo jelko, kjer so načrtovali svoje pohode, imeli poroke. Tudi ti so imeli svojo govorico, svojega vodjo. Uničila jih je avstrijska vojska v letih od 1848 do 1853.

Francozi so rokovnjaštvo poskušali zatreti.  http://sl.wikipedia.org/wiki/30._januar
Leta 1810 so usmrtili nekaj ujetih rokovnjačev, ki so jih zajeli po napadih na Učaku in po ostalih krajih Črnega grabna. Do 1820 je rokovnjaštvo nekoliko pojenjalo, med leti 1825 do 1843 pa se je ponovno razmahnilo. Tedaj so bili na Gorenjskem zelo znani rokovnjači Veliki Groga (po njem se še danes imenuje gostilna Pri Grogu v Kamniku, po pripovedovanju naj bi se v tej gostilni rokovnjači zbirali), Dimež in Črni Jurij. V letih 1848 do 1853 je nastopilo tretje obdobje rokovnjaštva. Leta 1853 jih je vojska dokončno uničila.

Danes je Kriva jelka priljubljena pohodna točka, ki je dostopna iz vseh strani, Mlake, Tenetiš, Naklega, Strahinja, Dupelj, Žigane vasi in Golnika.

Bilo je lepo sončno jutro. Zbrale smo se vse udeleženske bralnih srečanj. Ob Krivi jelki smo se okrepčale, in se po najlepši poti vrnile na Golnik. Cveta in Mojca sta prinesli narezek in rokovnjaški kruh. Na nekdanji rokovnjaški Krivi jelki smo se okrepčale. Tako smo malo obudile spomin na Rokovnjače pred 200 leti. Po vrnitvi domov, smo si obljubile, da se 18. septembra ponovno srečamo. Medtem pa bomo prebrale knjige, ki smo si jih druga drugi priporočile.