Obratovalni čas   /   Kontakti   /   Cenik   /   Medknjižnična izposoja   /   E-obveščanje   /   Kazalo   /     /     /     /     /     /   ENG
Domov » Modro brati in kramljati » Čebelice – bralna skupina za aktivne ženske

Čebelice – bralna skupina za aktivne ženske


Srečujemo se vsako drugo sredo v mesecu ob 19.25 v prostorih Mestne knjižnice Kranj.

Prvo srečanje je bilo 13. januarja 2016

Mentorica: Karmen Kogoj Ogris
e-pošta: karmen.kogoj@gmail.com
telefon: 031 540 534

13. september 2017
Srečanje je bilo namenjeno predvsem klepetu o počitniških doživetjih, tudi bralnih, naredile smo načrt za novo sezono, na koncu pa smo si privoščile še sladoled – kot se za konec poletja tudi spodobi.
Naslednje srečanje bo 11. oktobra. Do takrat beremo:
Dnevnik žene v belem avtorja Andrea Soubriana.

12. april 2017

8. marec 2017
Na našem sedmem srečanju smo govorile predvsem o pretresljivi mladinski knjigi z naslovom Sedem minut čez polnoč. Knjiga, ki je obogatena z izvrstnimi ilustracijami, pripoveduje o dečku Connorju, ki se skuša spopadati z materino boleznijo in neizbežno smrtjo. Knjigo smo močno pohvalile, globoko nas je pretresla in jo priporočamo vsakomur, predvsem pa tistim, ki se soočajo z izgubo bližnjega.
Drugi februarski bralni izziv, Psalm na koncu poti, smo prebrale le nekatere, in je doživel mešane odzive. Gre za roman o (izmišljenih) članih ladijskega orkestra na Titaniku in njihovih življenjskih zgodbah. Večine knjiga ni prepričala.
Naslednje srečanje bo 12. aprila, do takrat pa bomo romantične, saj beremo:
Anita Shreve: Skrivaj
Erica James: Ljubezen in predanost

15. februar 2017
Na februarskem srečanju smo govorile o romanu slovenske avtorice Polone Glavan Noč v Evropi. Gre za avtoričin prvenec iz leta 2001, v katerem pripoveduje zgodbe mladih potnikov na nočnem vlaku Pariz – Amsterdam.
Roman nekaterim sploh ni bil všeč, nekaterim se je zdel sicer čisto v redu, ampak noben poseben presežek. Predvsem smo pogrešale boljšo karakterizacijo likov in več dogajanja, zgodbe v pravem pomenu besede. Nasmejale smo se ob pripombi, da so se “v tej knjigi pač zgolj veliko pogovarjali.”
Ena članica pa je namesto Noč v Evropi brala roman Andreja E. Skubica Koliko si moja, ki ga je pohvalila. Predvsem zato, pravi, ker jo je zgodba tako potegnila vase, da je bila pripravljena tudi na to, da mora dolgočasne dele kar preskočiti. 🙂
Naslednje srečanje imamo 8. marca. Do takrat beremo:
Patrick Ness: Sedem minut čez polnoč
Erik Fosnes Hansen: Psalm na koncu poti

11. januar 2017
Prvo srečanje v novem letu smo namenile pogovoru o dveh knjigah ameriške pisateljice Elizabeth Berg: Odprta hiša in Reci, kdaj. Tema obeh kratkih romanov je pravzaprav vsakdanja: kako se spopasti z nezvestobo partnerja in živeti naprej. V prvi knjigi zgodbo pripoveduje ona, v drugi on. Pisateljica piše o ljubezni, odpuščanju, krivdi, upanju, veri.
Večine se nas je prebrano resnično dotaknilo, našle smo veliko vzporednic s svojim življenjem, zato se je razvil tudi dolg in poglobljen pogovor.
Do naslednjega srečanja, 15. februarja, beremo slovensko avtorico Polono Glavan in njen romaneskni prvenec Noč v Evropi.

14. december 2016
Decembrsko srečanje nas je peljalo okoli sveta. Pogovarjale smo se namreč o dveh potopisih slovenskih avtorjev: Črni angel, varuh moj (Sonja Porle) in Okrog sveta do srca (družina Grubar).
Potopisa sta precej različna: prvi je bolj roman o življenju in ljudeh v Burkini Faso. Avtorica z veliko naklonjenostjo in ljubeznijo opisuje ljudi, s katerimi živi pod isto streho ali se z njimi zgolj bežno srečuje.
Druga knjiga pa je nekakšno poročilo slovenske družine, ki je v treh mesecih obiskala ZDA, Cookove otoke, Novo Zelandijo, Avstralijo in Kitajsko. Potopis je edinstven zato, ker je vanj svoje misli prispeval vsak član dužine – zakonski par ter šolar in majhna deklica.
Predvsem knjiga Sonje Porle nam je bila zelo všeč, medtem ko smo imele o drugem potopisu nekaj pomislekov. Je pa sprožil zanimivo debato o družini, vzgoji in življenju nasploh.
Čez praznike beremo dve knjigi avtorice Elizabeth Berg: Reci, kdaj in Odprta hiša.
Znova se srečamo 11. januarja 2017.

9. november 2016
Na novembrskem srečanju smo se posvetile dvema kriminalnima romanoma: Rebeka (Daphne du Maurier) in Gospodična Smilla in njen občutek za sneg (Peter Hoeg).
Slednja nam je pri branju povzročila precej težav, do konca jo je prebrala le ena, ki je bila nad knjigo povsem navdušena. Druge, ki so s knjigo začele, pa so si zadale, da morda le poskusijo do konca. Roman je zahteven za branje predvsem zato, ker ni napisan linearno, pač pa pripovedovalec v času skače sem ter tja, in mu je zato težje slediti. Zgodbe sicer pripoveduje o Smilli, pol Danki pol Inuitki, ki raziskuje smrt dečka, prikazano kot nesreča.
Roman Rebeka nam je šel nekoliko lažje v branje, ugotovile pa smo, da smo se morale načinu pisanja najprej privaditi, nato nas je roman pritegnil in smo ga prebrale brez težav. Zanimivo je, da je delo staro že skoraj 80 (!) let, vendar se tega skoraj ne opazi. Dogaja se v Cornwallu na podeželskem posestvu Manderly, kamor pride živet mlada posestnikova nevesta. Mož, Maxim, je bil pred tem že poročen z Rebeko, ki je pred letom dni utonila v skrivnostnih okoliščinah. V novem domu mlado ženo vse in vsi spominjajo na Rebeko, ki jo je, se zdi, občudoval cel svet. A stvari niso vedno takšne kot se zdijo.
Do 14. decembra, ko se zopet srečamo, bomo potovale, saj beremo:
družina Grubar: Okrog sveta do srca
Sonja Porle: Črni angel, varuh moj

12. oktober 2016
Na drugem srečanju smo se posvečale erotični literaturi v arabskem svetu. Prebrale smo namreč romana Mandelj in Medeni dokaz, o katerih pa so bila naša mnenja silno različna. Večino sta nas deli razočarali, saj smo pričakovale nekaj povsem drugega. Kar nekaj se nas je s knjigama celo “mučilo” in na koncu sploh nismo vedele, kaj smo prebrale. No dve članici pa sta se v romana povsem zatopili in sta ju pohvalili, kar znova priča o tem, kako različne ženske smo v naši skupini.
Sicer gre za dve različni deli: Mandelj je zgodba o dekletu, ki je odraščala v majhni maroški vasici in so jo zelo mlado poročili z vaških uglednežem. Po petih letih nesrečnega zakona možu uide v Tanger, kjer sreča moškega, ki jo seksualno in čustveno prebudi.
Medeni dokaz je spisan bolj esejistično – pripovedovalka je knjižničarka, ki skrivaj prebira in raziskuje stare arabske erotične tekste. Ko se pripravlja na kolokvij, v svojo razpravo vključi tudi lastna doživetja z moškimi in erotične zgodbe drugih muslimanskih žensk.
Do 9. novembra, ko se znova vidimo, beremo:
Daphne du Maurier: Rebeka in
Peter Hoeg: Gospodična Smilla in njen občutek za sneg

Uvodno srečanje nove sezone, 14. september 2016
Na prvem popočitniškem srečanju smo izmenjale dopustniška doživetja in dogodivščine. In seveda prebrano – nekatere smo brale malo ali skoraj nič :), nekatere zgolj revije, nekatere smo bile pa kar pridne bralke. Dopust je pač čas, ko je dovoljeno vse, tudi grešiti pri branju, smo se strinjale.
Izbrale smo tudi ime skupine – Čebelice. Navezuje se na prvo knjigo, ki smo jo brale skupaj – Druga roka. Naše polno ime je torej po novem Čebelice, bralna skupina za aktivne ženske.
Do naslednjega srečanja 12. oktobra beremo:
Nedjma: Mandelj
Salwa Al Neimi: Medeni dokaz

8. junij 2016

Na našem zadnjem srečanju pred poletnimi počitnicami smo se nasmejale in prijetno poklepetale o moško – ženskih zadevah, spominih na mladost, pa tudi malo o kuhanju. Povod za to sta bili prebrani knjigi: Tihi dnevi v Mixing Partu norveškega avtorja Erlenda Loeja in roman Če ne bo hujšega znanega hrvaškega pisatelja Gorana Tribusona.

Tihi dnevi v Mixing Partu so humoren kratki roman o paru z otrokoma, ki na počitnicah v Nemčji preživlja zakonsko krizo: on piše dramo, ki je ne bo očitno nikoli končal, in sanjari o seksi kuharici s televizije, ona se spusti v afero z lastnikom penziona. Konec, naj vam zaupamo, je po velikem “teatru” kljub temu srečen.
Goran Tribuson pa pripoveduje o odraščanju v socialistični Jugoslaviji v malem hrvaškem mestu. Roman je mnoge od nas spomnil na lastno otroštvo in mladost, nekatere smo se ob branju pošteno nasmejale. In tudi ob razpravi o njem. Priporočamo vsem, rojenim med letoma 1955 in 1980!
Sicer pa smo na zadnjem srečanju tudi ugotovile, da se nas je skupina “prijela”, da vsak mesec komaj čakamo na novo srečanje ter predvsem, da nas različnost knjig in mnenj o njih bogati.
Med počitnicami beremo tisto, kar tudi sicer beremo najraje.

Vabljene, da se nam v novi sezoni pridružite tudi vi!

“Človek, ki bere, zna misliti. Človek, ki zna misliti, je svoboden.”
(prosto po irski pisateljici Siobhan Dowd)

11. maj 2016

Naša tema so bile izpovedi treh pogumnih žensk, ki so svojo življenjsko zgodbo delile s svetom.
Christiane V. Felscherinow je gotovo najbolj znana nemška narkomanka – »zaslovela« je še v svojih najstniških letih kot protagonistka knjige Mi, otroci s postaje ZOO, kasneje so po knjigi posneli tudi film. V knjigi Jaz, Christiane F. : kljub vsemu življenje več kot 30 let pozneje sporoča »Še sem živa!« in pripoveduje o svojem življenju potem – slavi, moških, otroku in svojem večnem boju z odvisnostjo od mamil.
Ulla Carin Lindquist je bila švedska novinarka, ki je v svojih najboljših letih zbolela za neozdravljivo boleznijo motoričnega živca, imenovano ALS. Veslanje brez vesel so njeni dnevniški zapisi, v katerih popisuje svoje življenje od začetnih simptomov bolezni do nekaj tednov pred smrtjo. Pretresljivo soočenje z najtežjimi vprašanji našega življenja.
Ana v meni pa je naslov knjige, ki jo je o svojem boju z anoreksijo napisala Danaja Lorenčič. V njej opozarja, da ima anoreksija mnogo obrazov in da niti ena zgodba ni enaka. Danaja motnje hranjenja, še posebno anoreksijo, opisuje kot »kruto manipulacijo vrednot, ki jih svet danes sicer časti: vrednot, kot so pridnost, storilna naravnanost, odpovedovanje, asketsko življenje, žrtvovanje za druge«.

Do zadnjega srečanja pred poletnimi počitnicami, ki bo 8. junija, si bomo privoščile odmerek moškega humorja:
Goran Tribuson: Če ne bo hujšega
Erlend Loe: Tihi dnevi v Mixing Partu.

13. april 2016

Na četrtem srečanju smo se pogovarjale o dveh knjigah, ki vsaka na svoj način pripoveduje o odnosih moški – ženska ter o “poklicnem” položaju žensk.
Knjiga Čudovita bitja je zgodovinski roman, ki govori o dveh ženskah, ki sta v času popolne prevlade moških v znanosti (začetek 19. stoletja) iskali fosile na angleški obali. Mary Abbot in Elizabeth Philippot (obe resnični osebi) je kljub razrednim razlikam povezalo prijateljstvo v skupnem iskanju odgovorov na vprašanja nastanka in razvoja živih vrst. Več izveste na spletni strani avtorice romana Tracy Chevalier http://www.tchevalier.com/.
S strahospoštovanjem je naslov kratkega romana, v katerem avtorica Amelie Nothomb z veliko mero (samo)ironije pripoveduje o svojem enoletnem delu v japonskem podjetju. Knjiga odkriva značilnosti japonske (poslovne) kulture in spregovori o temi, ki jo danes poznamo pod izrazom “mobbing” na delovnem mestu. Več na strani avtorice (v francoščini) http://www.amelie-nothomb.com/

Nasalednje srečanje bo 11. maja. Do takrat beremo:
Christiane V. Felscherinow : Jaz, Christiane F. : kljub vsemu življenje
Ulla Carin Lindquist: Veslanje brez vesel
Danaja Lorenčič: Ana v meni

9. marec 2016
Na  srečanju smo se pogovarjale o večnih ljubezenskih zgodbah, zapisanih v treh zelo različnih romanih: Nevarna razmerja (Choderlos de Laclos), Angleški pacient (Michael Ondaatje) in Mostovi Madisona (Robert James Waller). Prvi je roman v pismih, v katerem mrgoli spletk in intrig francoske aristokracije v poznem 18. stoletju, ki se za junake romana končajo večinoma tragično. Angleški pacient vzporedno niza več zgodb, od raziskovanja afriške puščave pred drugo svetovno vojno do prvega obdobja po vojni, glavni junaki pa so zaznamovani z različnimi travmatičnimi izkušnjami, a tudi z ljubeznimi. Mostovi Madisona pa so čustvena in intimna pripoved o štirih dneh ljubezni med podeželsko gospodinjo in samotarskim fotografom.
Naša mnenja o knjigah so bila zelo različna, s prvima dvema smo imele zaradi zahtevnosti tudi kar nekaj »težav«, a smo ugotovile, da je posebno bralno zadovoljstvo tudi v tem, ko se prebijemo čez »težko« knjigo. Pogovarjale smo se tudi o razlikah med knjigami in filmi, saj so bili po vseh treh delih posneti izjemni filmi, po romanu Nevarna razmerja celo trije.

Naslednje srečanje bo 13. aprila ob 19.25, do takrat sta na našem sporedu knjigi:
Tracy Chevalier: Čudovita bitja
Amelie Nothomb: S strahospoštovanjem

10. februar 2016
Chris Cleave: Druga roka
Roman Druga roka pripoveduje o šestnajstletni nigerijski deklici Čebelici, ki čaka na izgon iz Velike Britanije. Usodni dogodek v preteklosti je za vedno povezal njeno življenje z uspešno urednico modne revije Sarah, njenim možem Andrewom in sinom Charliejem. Po dveh letih bivanja v nastanitvenem centru za begunce Čebelica pobegne in se odloči poiskati zakonca, ki sta zanjo edina znana človeka v tujem svetu. Tako tako pademo v čustven vrtiljak zakonske nezvestobe, razočaranj in neprijetnih spominov, ki Andrewa zlomijo, Sarah pa se odloči pomagati Čebelici. (iz recenzije, objavljene v reviji Bukla)
Več o knjigi, ki nam je zastavila številna vprašanja o drugačnosti, begunstvu, odgovornosti, krivdi, ljubezni, sebičnosti…., in o tem, da svet in ljudje nikoli nismo črno-beli, lahko preberete na spletni strani avtorja http://www.chriscleave.com/

Naslednje srečanje bo 9. marca 2016 ob 19.25, do takrat pa v februarju, mesecu ljubezni, beremo tri klasične ljubezenske zgodbe, po katerih so bili posneti tudi izvrstni filmi:
Choderlos de Laclos: Nevarna razmerja
Michael Ondaatje: Angleški pacient
Robert James Waller: Mostovi Madisona

13. januar 2016
Prvo srečanje  članic nove bralne skupine v Mestni knjižnici Kranj. Skupina je namenjena delavno aktivnim ženskam, ki rade beremo in se o prebranem rade tudi pogovarjamo.

Do naslednjega srečanja beremo romana:
Chris Cleave: Druga roka (http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=442)
Chimamanda Ngozi Adichie: Polovica rumenega sonca
(http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=513).